sobota, 17. november 2007

zeleno, ki te ljubim zeleno

Ali raje: zeleno, ki te pijem zeleno.
Se je izvila noč v bežnem spominu ritmičnega pozibavanja in močnih soočenj. Izpljunilo me je na nemogoč mraz in se izvilo v belo jutro. Še vedno mi vibrirajo bobenčki in se krčijo mišice.
Srce me vabi v posteljo.....na mehki počitek....v zlato naročje.....

Ni komentarjev: