Mislim, da se je moje sovraštvo začelo, ko sem prvič zakorakala v šolski sistem, a se nadaljuje tudi zdaj, ko že dolgo nisem več učenka. Vsaj uradno ne. Vsako nedeljo po kosilu me popade tesnoba pomešana z glavobolom, žalostjo in brezciljnostjo - depra na kvadrat. Potolažila bi me edino kaka sočna čokoladna tortica. But guess what?! Nedelja je....vsi moji najljubši kotički so zaprti. Preostane mi edino deceivanje - popolno ignoriranje realnosti. Valium efekt - umetni nasmešek, pretvarjanje, da je super fantastično lazit v nek hrib, kjer zgodaj popoldan ujameš še zadnjo dnevno svetlobo, se odvlečeš domov, poješ ostanke kosila, potem se pa zabubiš v dekco in nemo strmiš v TV, kjer ti nesramno ukradejo kaki dve uri življenja s patetično romantično komedijo.
Vedno si govorim, da bi bilo drugače, če bi imela izpit za avto (katerega sem štirikrat nesramno padla desetletje nazaj) in kakih 20 evrov več. Ampak to je bull-shit. Očitno nimam dovolj interesa, da bi si iznajdljivo polepšala zadnji popoldan tedna......in verjetno globoko v sebi uživam v melanholiji, ki me vedno znova prevzama.
No, zadnje leto se nedelja počasi spreminja v semi-prijeten dan. Ker imam prikupno družbo. In ne predem več sama.
Mijau....
4 komentarji:
aja, to je blo to .
I hate sundays too .. nekako mi je ta sedmi dan v te ednu odveč. Ne prenesem tega, da se nič ne dogaja, da je mesto skoraj prazno in da se mi ponavadi ravno ob nedeljah žura, medtem ko se večina pripravlja za delovni začetek tedna:-P
Naslednjič ko te v nedeljo zagrabi melanholija, jst sm chocolate freak, tako da sem pripravljena it na lov za čokoladno torto anytime :-)
super!
lahko ustanoviva čokoladno bando in ropamo čokoladnice ob nedeljah....
I'm in ;-)Članarina pa vsakega člana obvezuje, da na sestanek prinese svojo najljubšo čokolado, ki jo nesebično deli z ostalimi ;-)
Objavite komentar