drowning

moje bistvo se utaplja v navideznih priložnostih...
vse me čaka...jaz čakam na vse...
in tako si zreva iz oči v oči...jaz in moja neodločna prihodnost...
obe čakava na znak...potezo.
njena usta so nema, moje roke otrple....

sanjam kite krvavih zob, ki se hočejo le igrati...
vedno znova...
obstaja interpretacija te sprevržene paralelnosti?

up close and personal

Skrivam se v abstraktnosti, ker plašim samo sebe. Napačna interpretacija naključnih žrtev je kokon v katerega zapredam svoj sarkazem....umikam se izpostavljenosti in semisramežljivo opazujem čas, ki izvija in utelešuje navidezne poti vseh vpletenih v mojo neposredno bližino. Na vsak pogled lahko odvrnem z mnogimi, a se mi zdi, da vedno izberem neprimernega.
Že nekaj časa iščem način s katerim bi se izrazila bolj jasno in se hkrati sprašujem, če si to čisto zares želim. To kar prihaja iz mene preko besed je vedno v najbolj izvorni obliki....vse izpeljanke so le olepšave....prevodniki za občinstvo. Ne zaradi podcenjevanja, ampak zato, ker še samo sebe včasih ne razumem.
Danes me nebo močno premika in misli se nagibajo proti sreči, vendar vonj po melanholiji ostaja v vsem kar izrečem...izpišem. How come it is still like this?

lost

borim se proti demonu brez obraza
lomim kosti ob meglo
izpostavljam srce varljivim radostim

premagala me je lažna vsebina v plastični embalaži.....

last

v sanjah letim
v budnost pristajam.
na kompromis
na odrekanja
na resničnost
.na tla

še tišina, ki pristaja na mesto
se v stiku z mano spremeni v mrzlo vodo...mrzel tuš

...ne želim si treznosti
želim si sanjavo neuravnovešenost

lust

nisem od zdaj naprej
jutri je še daleč stran
.preizkušam strasti.
..in čakam na svojo..

je telesnost pokvarjena?
sem jaz?

emotional cutter

ljubezni kradem srčnost in se prepuščam bežnim prebliskom norosti
na drugi strani betona name ne preži nič novega
a vseeno v meni ždi občutek da nekaj zamujam

ni prostora za ločila v mojih čudno izraženih blodnjah

ni prostora za strah v mojih očeh
pa vendar se vsak dan utekočini pod vekami in
počasi izgine v perju

the last kiss

...naj se še enkrat zakoplje mi v srce....
..............me premami................
.......premakne na drugo stran.....
....mi zasadi neskončnost v tkivo....

...naj poteši to dušljivo željo...
...ki grize misli..topi nežnost..
........obuja prednike....

...nočem več zaudarjati po smrtnosti...

petek

Danes se poigravam s čustvi....in odpravljam v množico....po dolgem času. Malo se bojim tujih vonjev in telesnega pohlepa.

don't call me nothing

Se ti mogoče včasih zdi, da je tvoje življenje neuspeli eksperient čustvenega sadista....or is it just me? Poetičnost se nikakor noče iztrgati izpod mojih prstov in vedno bolj se mi zdi, da je vse kar počnem...čutim...in sem....a fucking cliche.

when

Nisem sama...le malo osamljena. Begam v pričakovanju trenutka, ko se mi bodo v kožo zasadili zobje oviti s slastjo in bom odvzeta temu nemladostnemu stanju.

.

Vsak obraz skriva svojo bolečino....vsaka misel si želi nositi večji pomen....vsako zlomljeno srce išče svojo šivanko in nit.
Ljubljana toči solze, ki jih moje oči ne znajo....

nočna šepetanja

Prehitro sta me našli slast in strast...zmanjkuje mi besed.....prevlada prepletanje....iščem spokojnost na napačne načine...vseeno mi je za to....sočnost me grize kot zrelo hruško.

random

...pretočim...
....misli...
....solze...
....želje....
....sebe....

...raztelesim strast...
..preoblečem radost..
...izbrišem pogum....

ajm bek

Sladkost se ponovno predaja mestu....misli odlašajo vrnitev...telo razkazuje posledice razkošja....globoko pod vsem pa sreča in žalost bijeta svojo bitko....
Still....there's no place like home....v vseh pogledih.

off

Skoraj me je že zapustil razum...pa me je nežno ujela možnost pobega. V sanjah že letim...se potapljam....dražim predrzne hobotnice in nabiram sramežljiva zelišča. Vse bo čakalo name....tudi ljubezen.

thursday

...zamižim...
....zbežim....
...znorim...

modro(st)

...vsakokrat, ko mislim...
...da živim neko stanje...
...ena sama misel penetrira moj um...
...prevzame mišljenje...
...preiskuša moje meje...

....za njo..
...ostanejo...
.......le...
.sledi neizrečenosti..
.se igrajo na mojem obrazu...
....mi pačijo gube...
..premikajo odvečno kožo...

bumblebee

...urbane dileme..
.se razvijajo prepočasi...
...misli prehitevajo...
....lažnjivo tišino...
.......potuha...
..se senčno plazi..
.....in oplazi......
......brezum........

rozina

..z zaprtimi očmi...
.opazujem....
.....kako me sočnost.
..zapušča..

catcher in the rain

...po napetosti...potešitev....
..lahkotnejši dih..
...polovična halucinacija..
...sama..
..nič.
.več

pred nevihto

Vsak dan znova poljubim norost kar se da strastno.....nikoli čisto do konca. Skrajnosti me plašijo, nespremenjenost pa duši. Telo nastavljam prstom, ki se ga po odlašanju končno le dotaknejo....vedno premalo...vedno prekratko. Praznine polnim z napačnimi strastmi....vlažim ustnice z umetnimi poljubi...čakam.

translator

Kako naj se konča dan, ki je že od jutra namenjen v propad? Želim si malo zlobe.....le grižljaj v kožo...občutek, da je vse na mestu. Navdih se kar ne neha muzati izpod prstov. Veselje počasi duši besede, ki toliko obetajo, a ne izžarijo v svoji lepoti.
Tema je padla...noč že skoraj tu....prsti pa prenašajo tuje misli v nam bolj razumljivo resnico.

semipesem

..prazna...
...slabost.
.utripanje v glavi.
....majhne laži....
..hitro srce..
..včasih..
.ničesar ni.
..za mano ostajajo le neizrečene sanje....
.ljudje bolijo.
.jaz bolim.
...avgust ni več kar je včasih bil....

prrrrrrrrrrrrr

Sprašujem se o svojem slogu...o jasnosti....o dvojnosti. Povsod me spremlja razdvojenost...srce proti razumu...smeh proti kričanju....dom tam in dom tu. Sanje se mešajo z resničnostjo in nikjer več se ne počutim resnična. Telo se je preklalo na pol, razum pa bega z ene strani na drugo in nikjer ne najde obstanka....miru. Smejim se le še preteklosti in že vnaprej objokujem prihodnost....le tega tu mi ne uspe objeti. Sedanjost je le še sluzasta riba.....jaz pa nespretna mačka.

v belem svetu

Celo noč sem se zavijala ob telesu in hkrati plavala z davno izgubljenim prijateljem.....skoraj sama med valovi......z varuhinjo na trdnih tleh. Tista, ki me opominja na moje življenje tu in le nežno posluša o pravljicah, ki se odvijajo ponoči. Včasih čutim, da bi me odneslo pregloboko v spanec, če me angeline ne bi prebujale v mojo čudovito resničnost.

out of order

Še en krog se izrisuje..
..še en teden izdihuje v sopari...
..še en dan se izživlja za vekami.

sensless

Spim na ostankih dneva.....še vedno omamljena....še vedno prazna. Čakalo me je jutro s spoznanjem, da je vse izmišljno........pa sem se mu uprla.....odkorakala sem v svojo prihodnost. Na koncu me je počakala le raznežena žalost. Smejim se le še v sanjah....dnevi pa bežijo mimo užaljenega srca.

storm chaser

Nevihta beži iz mesta, jaz pa iztegujem glavo skozi okno in se sprašujem....se bo naslednja strela ozemljila skozi mene?

miss

Potapljam se v breztežnost praznih dni....nežno davim ure s prestavljanjem po prostorih.....se igram z mislimi in smejim naključnim srečanjem. Goltanje zapolni še kaj več kot le želodec.....iz kože pa kapljajo ostanki dni......prebujeni izza zaprtih vek. Kdo mi ponoči šepeta obljube o lepem petku?

fair

Vedno več norosti kroži okrog mene....preži na trenutek čustvene odsotnosti.....poskuša zagristi vame. Moje misli pa nemo krožijo v svojem centru. Napetost v temenu je klonila pod udarci toksičnih kroglic......telo se nastavlja prepihu....v ušesih spi tišina.

heat wave

Bežim pred vročino......katero sem tako dolgo čakala. Zaviram ljubezen...ki sem si jo tako dolgo želela. Sanjam o potapljanju in valovih.....čakam na odrešitev.
Preveč poznano okolje me preseneča z novimi smermi in me občasno poljubi z mrazom, ki se v njegovih razpokah zadržuje še od zime. Objemajo me strasti...rojene v tujih zgodbah....mi kažejo prihodnost kako čaka name......v upanju da se bom prenehala bati svojih misli.

me mo ris

Vleče me v polsen......kjer se jasno briše meja med realnim in sanjskim.....vleče me v potovanje proti središču rdečega.....središču prizemljenosti, ki mi bo zagotovo odklenilo vse potlačene tokove.
Me bo spet pretreslo, ko bom zavohala davno pozabljene sanje in zagledala podobe, ki so me takrat tako močno utapljale?
Kdo ve kdaj se zgodi preskok med dnevom in nočjo, ko pa se mrak tako dolgo vleče čez nebo.

past

Preganja me sramežljivost iz preteklosti in riše rdečico po mojem obrazu. Iz ekrana je skočila vame podoba punčke, ki pada iz postelje.......ker se oklepa svoje nedolžnosti. Kako dobro sem vedno čutila...da nisem pripravljena na nasilen vstop v odraslost......kljub resnobnosti v očeh in pradavno žalostjo v srcu.

oktober

Završalo je med ljudmi...
golobi spet kradejo ostanke hrane...
..mi smo pa ujeti v podstrešju razuma.
Zaprašena temna ulica nudi mnoga zadovoljstva
in poteši še tako zvedave oči.
Kdo so tujci, ki se skrivajo za zavesami?
Vstaja nova vrsta radovednežev....
...s plameni so se spravili nad mestne podgane.
...neuspeh nam je zagotovljen...

chasing maja

Še vedno čutim dih vikenda na tilniku......šepeta mi o lomljenju noči v jutro in o napoju resnice.....vabi me nazaj v pravljico in obljublja, da je vedno lahko tako. Skoraj sem se že prepustila iluziji, ko je pred mojimi očmi ptica izgubila dar poleta in žalostno odkorakala stran. Zamenjala je steklo za nebo, tako kot jaz menjam bridkost za strast. Will I ever fly again?

reality

Rada bi bila utrujena od dejanj preden se znoči.........ker zadnje čase čutim le pritisk zraka, kako mi jemlje dih in navdušenje. Rojstvo poletja iztiska moč iz mene, glava pa neutrudno planira.
Bliža se lenost bivanja in s seboj prinaša paniko neprudoktivnosti...borim se za obstoj in za mali košček betona, ki ga tako drago plačujem.

myown

Zalotila sem se kako spet čakam na življenje da se mi zgodi. Rada bi odletela proti stolpu, ki se izrisuje nekje v daljavi, pa me tam čaka le drugačna oblika betona. Ptiči so se že poskrili pod okrušene strehe....na dežju pa vztrajajo le še duhovi, katerim se po žilah pretakajo neptunovi žarki.
Brez posebnega navdušenja opazujem dneve, kako se kotalijo mimo mene.....oči vse vidijo, srce pa drži zamero. Ostal je le še drobec nečesa neoprijemljivega, ki se navduši nad vsakim vzhodom in vedno vstrepeta, ko se na nebo lenobno dvigne ona.
Čigave oči se obrnejo stran, ko se pogledam v ogledalo?

najina pesem

Med bombažem stkana strast
se včasih do jutra že posuši....ostane
le slutnja...ostaja kot svetovi,
ki se skrivajo za obzorjem zamegljenim..
...obseva ga le prašno sonce.
S sladkobo okrog jezika sem obstala
in veter me je napolnil
s hladom in z milino pomladi.
Odmev zime, ki še vedno piha na kosti
mi pušča trpkost v srcu.
Kako naj razložim pticam,
da so priletele prepozno....da njihova gnezda
nimajo dovolj prostora?
Prostranost vesolja
jih navdaja z neskončno otožnostjo.

valium

Razum mi ne dopušča upora proti sebi.....znašla sem se v svojem gnezdu s premajhno kožo in zavozlanim grlom......oči so izsušene in zdi se mi, kot da so solze zaspale nekje na dnu trebuha. Čudežni napoji se skrivajo v zatohlih omarah, mene pa opazuje nestrpna ura, ki me neusmiljeno sili v rutino. Luna spet na napačen način premika tekočine po mojem telesu in grize v spanec....utaplja srce.

undertow

Sonce riše meje civilizacije po mojem telesu, jaz si pa želim med pesek in valove, kjer ni tkanin in ljudi. Pustila bi mutiranim žuželkam, da me malo pogrizejo in se naslajala nad dominantimi tokovi. V mestu vlada prisila olikanosti......moja duša pa je divja. Voham nevihto, ki se plazi proti kotlini in čakam na strast da pride z njo.

lost in trans..tion

Zaželela sem si tišine....da bom bolj razločno slišala svoje misli. Telo se še vedno stresa od začaranega vetra...pese skrite v čokolado......ubesedene ljubezni in potuhnjenega pogrešanja. Nihče ne pozna paralelnosti mojega življenja, ki mi ugrablja lepe sanje in straši srce. Jaz pa vedno znova tečem v zlate objeme po svojo prisebnost.....in vedno znova jo med lastnimi rjuhami izgubim.

moja moja

Danes sem se prelivala v množici, kot da sem del reke....a vseeno edinstvena. V ušesih mi je odmevala alternativa in otožen glas me je vlekel daleč stran.....proč od mesta in telesa. Ujetost je le še slutnja stanja duha.....misli se počutijo svobodne....telo se ne zvija več v žalostni bolečini....kot da je dež dokončno izmil zimo iz mene in sonce izkalilo tisti del mene, ki mi je vedno znova všeč....brez nestrpnosti....brez strahu.....

pussycats

Bojevnica se je raznežila in zakorakala na novo. Ljubka bitja so me posrkala v svoje naročje in mi razkrila nov obraz......nikoli ni prepozno, da na novo spoznaš druge in sebe.....

the fool

....okopana v žarkih......prepotena in nič več prestrašena......bojevnik se prebuja.....strast preusmerja....jutri bo še lepše...

blodnje iznad streh

Včerajšnji polmrak mi je zameglil um in me posesal v samodestrukcijo. Tokrat je izvirala iz moje biti.....ne od zunaj. Zgrizla mi je srce in utekočinila pljuča, ki še vedno nasilno uhajajo iz mojega telesa........mi zasadila nagnito ravnodušnost med rebra in mirno zaspala v naročju. Name pa čakajo rutina...odgovornost...prijaznost...in ostale nove znanke, ki mi še vedno niso posebaj pri srcu. Ni časa za nesmisle in utapljanja...ni časa....ni mene...

wasted

Ponoči se okrog mene sprehaja strast.....mi razkazuje svoje telo, a ga vedno umakne, ko jo poskušam polizati. V sanjah mi kaže svojo moč.....zbujam se mastno nepotešena in zmedena......koža polzi po namišljenih ostankih slasti in hrepeni po nečem konkretnem. Ulice so oropane poželjenja, mimobežniki mi nikoli ne zadišijo in vedno bolj me vleče na drugo stran, kjer so dotiki manj škodljivi......

agorafobija

V zakotni ulici sem srečala svojo nedolžnost, ki me je le ošabno ošvrknila, pogledala stran in brez zadrege odkorakala naprej. Njena kratka prisotnost je prebudila napol mrtve spomine in davno pozabljene čute. Ustnice so se sumljivo navihale in obdale z rdečilom, pa jih ponos ni hotel razkazati množici naključnih turistov. Vse se je pomešalo...zdaj...takrat....nekoč...... ....želje...poželjenje...strah.....drhtenje. Telo je pregreto, pa se vseeno rahlo trese. Nočem še izpustiti utripa...nočem nazaj...nočem naprej, če bom tako sama. Ko mi je nazadnje tako trepetalo v trebuhu, je bila moja edina skrb, kako stlačiti rit v najljubše hlače......zdaj me skrbi, kako naj stlačim svoj značaj v ta svet, ki prav tako poka po šivih.
Zrak okoli mene si jemlje vse več prostora.....srce pa hoče le vztrajati.

pustota mojih dni

Sprenevedanje se je osramočeno umaknilo izza mojih vek........prepuščam se nemirom in ščemenju. Na drugi strani oblakov ni trobent in puhaste ravnodušnosti. Beton me še vedno tepe po prstih in mestne oaze so napolnjene z grotesknimi vsakdanjostmi. Ne da se pobegniti, ne da se skriti....ostaja le samovšečno soočanje, ki mi vedno znova opraska srce.
Na drugi strani sonca sem spoznala ironijo.......potisnila me je v histeričen krohot.....

plastična sreča

Vedno sem bila nekje.....obkrožena z modrino.....ob takem času. Tokrat sem prilepljena na beton z občutkom, da je nedelja že štiri dni. Nedelja brez strasti, brez pogledov, brez duše. Should I jump?

+

Razum me je spet pustil na cedilu. Naivno se prepuščam propadu in si lažem o prihodnosti.

flying with angels

...otopelost si je našla novega lastnika....jaz pa kljub nebesnemu joku spoznavam, kam zares spada moje srce...kje je moj dom...komu sem ljubljena. Zmotno sem dihala prepričanje, da v mojem svetu ni nič stabilnega.....postajam nežna skala...

when the music's over

Ostanki strasti se mi zatikajo v grlu. Peruti brezvoljno ždijo na mojem hrbtu......in tako ostajam ujeta v trenutku, ki mi brezčutno zadržuje bolečino v trebuhu. Spanec se obotavlja ob postelji... odbija stran sanje, kot nadležne muhe. V glavi pa en sam hrup, ki ne razkriva nič novega.....ve kam je namenjena........a ji srce še ne pusti.
Iščem uteho......a me druga stran telefona le klofutne, kot da ji ni več mar.

začaran gozd

Izvija se iz mene kot pozabljene sanje.....solze zalivajo razbolen utrip. Telo je nemo.....med ušesi pa samo sprenevedanje....ljubezen....žalost...olajšanje...praznina. Začaranost se je razblinila..poljub me je prebudil iz spanca, a ko sem odprla oči......princa ni bilo več.

full moon

Mrazi me iz trebuha......veter ne prinaša ničesar, le odpihuje delce mene malo po malo. V zraku se obotavlja vonj po poletju.......spomini se podijo pred mojimi očmi, kot blazni. Vse je drugače......vse je nespremenjeno.......mirno se mi meša.

(pre)obrazba

Objela sem svoje drgetavo telo in mu poskušala vdahniti drugačnost....neponovljivost..........zmedel me je ritmičen utrip srca, ki ni nehal dopovedovati da sem edina sebi.....najzvestejša sebi......zmedle so me oči otožno lažnjive........gobezdavi odsevi nesreče....sreče......strasti...prezira.
Po hrbtu se je plazil nemir.....za njim me je praskal brezup......potem je iz neba priletela mokra sreča in izmila vse......mene...njega.....njih.....dvomljive prebliske....vstrajnost. Me pustila prazno in omotično.....rahlo prestrašeno.....a nič več plastično.

mooning

Luna je pobegnila iz raka in mi umirila srce. Ljubezen se je stisnila v moje naročje.......telo že prede....misli so uspavane...nedelja se izteka. Danes ni čas za nove navdihe.

deževniki brez muz

Za lepši razgled ne bi smela sčistiti okna, ampak zamenjati oči. Tudi ljubezen verjetno poskušam obdržati na napačen način......edina razlaga za vedno znova počeno srce. I hate days like this.

telesno prerekanje

Norost mi sramežljivo polzi po grlu navzdol in za seboj vleče svoj neugledni rep, ki se mi zatika nekje v sinusih. Celo telo hlepi po tem da bi se končno predalo maničnemu malodušju, pa mu možgani ne pustijo. Misli se prerekajo po svoje in nihče več se ne zmeni za samosvoje roke, ki se dotikajo mimoidočih, kot da je telesu zares mar za kogarkoli drugega kot zase. Egocentrični organi....prisiljeni v sobivanje pod isto opno...najmehkejšo, kot je sama prepričana. In kje sem med vsem tem jaz? Nobody knows..

urban madness

Čas je kar odtekel izpod mojih stopalc in še vedno mi ni uspelo zbrat vsega kar je zaokrožilo po meni, v neko razumljivo celoto. Prazna luna, lepi ljudje, strupeno potenje, sočne krače in božanje nosnic. Nov teden pa že beži stran od mene, noče nič slišati...nič razumeti.....se ustaviti.....le nesramno mi kaže hrbet.

ni

Ko sem si danes barvala dušo in raztezala ude, se je iz mojega telesa izcedil ves strup in koža je bila glazirana s čudnim vonjem......kot bi iz sebe izgnala nekaj tujega. A me post-nevihtna katarza ni pustila sproščene in osvobojene......sprožila je neko čudno žalost in praznino. Slutnjo, da je moje življenje lažno, moja sreča umetno vzgojena.....hormonsko napitan piščanec zrel za zakol.
Mislim, da še nisem dojela kaj povzroča zlat odsev v mojih očeh in kaj mi ga vedno znova vzame.

miju

Porušila sem mejo v svojem domu in postopoma rušim tudi tisto v srcu. Plašno preizkušam svojo novo kožo in prenovljena čustva. Še vedno me na trenutke preseneti odsev v zrcalu, ki je tako neprimerno ciničen. Glas v glavi me z nasilnim tonom sarkastično zbada v najmanj primernih trenutkih in preplaši samozavest tudi ko je najbolj živa. Požene jo v anonimnost, ki se do jutra razliva z žolčem, mene pa prepusti neprijetnim sanjam.

amar nat

Ko bi lahko prebarvala sebe....premaknila par organov in drugače zvila črevesje, da bi dobila lažen občutek spremembe. Obleke ne delujejo več in vedno glasneje se lasje spogledujejo s škarjami. Vse bom spet prej porezala, premazala in zaflikala.....vse pred tistim, kar me čaka.......česar se bojim. Problem ni več v meni. Problem je v ponudbi, ki je ustvarjena v samo dveh variantah...meni pa nobena več ni všeč. I need love.

l

Na kožo si pripenjam utrujenost in ji pustim, da se vpija vame kot olje. Prežeta sem z vonjem po rutini....smrdim po postanih pogledih in preteklih travmah. Odišavita me le zardelost jutranje nežnosti in trenje večerne strasti. I need a new home.....

grrrrrrrr

Jemljem si besede iz ust, da ne bi povzročale zmede......v nepremišljenosti sem jih vse zložila na nekaj kupu podobnega, ki je po spletu čudnih naključij oživelo......in odkorakalo na avtodestruktivni pohod po planetu. Še sanja se mi ne, kakšne sovrage mi bo prignalo za vrat v svoji brezglavosti. Skrijejo naj se vsi, ki v srcu nosijo strahove in zavore...saj je njegova moč božjastno rušilna.

sleeping beauty

Bežim iz mesta v naročja......v besede iz nedoživetih časov........da me prepoji mir in mi čarobne črte odklenejo vrata do pravih sanj....ne tistih dnevnih....izmišljenih. Potapljala se bom v vodi in pustila da iz mene oddtečejo vsi dokazi doraslosti. Za nekaj ur bom spet otrok. In življenje me bo kot vedno počakalo in pričakalo.
Vračanje se bo na začetku zdelo kot padec na trd beton.......a se bo kot vedno spremenil v pernato mehkobo, ki me pogreza tako globoko........da se že skoraj izgubim. Privzdigne me le njegov poljub.......vedno tako nepričakovano na pravem mestu.

nebo nad ljubljeno

Že dolgo se ne zbujam več s praznimi očmi.......brez strasti. Na trenutke se zdi, kot da se nič ni spremenilo.....saj podnevi še vedno lebdim med ljudmi in se smejim na drugačen način, ko stojim pred prodirajočimi očmi....neprepričana v svoje kretnje in ton glasu. Pa vendar iz popka prihaja čudna toplina, ki me zvečer utrujeno odnese v sanje in me zjutraj preda dnevu.......brez dvomov in analiz.....brez zlobe in grdih besed. Prepuščam se ljubezni in jo vračam...tistim, ki si to zares zaslužijo.

ah

Prežim na brezzobe mačke in berem misli golobom.....breztežnost mi liže podplate in teža zraka mi ravna lase. Ko se bodo kaplje izsušile, se bo vrnila okroglolična radost in strast bo spet plezala po hrbtenici navzgor. Do takrat pa pijem zemljo in sanjam ljubezen.....

bitter sweet me

Prebudila sem se v belino......z ostanki bizarnih sanj v možganih. V pljučih me stiska nedeljska tesnoba in mesto na drugi strani stene je sovražno do mojega telesa in mojih dejanj. Moja ljubezen je pod drobnogledom neizživetih egoistov in moje telo ocenjujejo zaskrbljeni mesarji....dvomljivci v mojo trdnost. Moje življenje je moj proces. Svoje srce dajem le jaz ....in le jaz ga lahko vzamem nazaj.

dalmop

Vedno bolj me odnaša v neko drugačno rutino.......meni do zdaj nepoznano. Ljudje se menjajo......menjajo se barve na moji koži.....menja se letni čas. Na trenutke sem sama sebi neprepoznavna, moje misli se mi zdijo tuje....neka čudna odločnost prevzema moja dejanja. Je to odraščanje?

m

V mraz zapletena sem se skrivala pred užitki in premlevala sebe. Potem me je v prstih zaščemela strast do izražanja.........prepustila sem se angelom, ki so me božali in me skrili v mavrico. Oči žarijo in sreča se je ponovno vselila v moje srce.

...phhhh...

Zbežala sem domov in se zaletela v svojo preteklost.......ugotovila, da se je vse spremenilo in hkrati ostalo enako.....le jaz sem bolj intenzivna.....mogoče preveč za lenobno brezbrižnost. Vrnitev mi prinaša le preveč poznano nedeljo in............hm....
Prepogosto sem odstavljena, da bi se še veselila........

predmestni uporniki

Premnogokrat otrpli hrošči so odvrgli krila in oklepe....napotili so se proti mrežam polnim krvosesnih pajkov in se v daljavi spodbujali z bojnimi kriki.
Ko je sonce padlo iz neba in se je luna počasi pretegnila izza oblakov, so splezali po grmičevju navzgor in nepripravljenim pletilcem prerezali vratove. Listi so bili do zore že popolnoma prekriti s smrdečo želatino in hrošči so se zmagoslavno zvalili na hrbte.....od razburjenja so jim zasvetile riti in zrasle nove tipalke.
Pokol se je po nekaj dneh razdišal, hroščki pa še vedno nimajo potomcev.

*

Preden se podam med valove....hočem izvedeti kje so skrita zlomljena krila nedonošenih metuljev in kdo je zadavil poslednjo mitološko ptico. Pljunila bom vsakega, ki me bo pocukal za lase in v svojem namišljenem vrtu posadila zelene cvetlice.
Naučila se bom krotiti hobotnice in objela prvega orjaškega lignja, ki me bo poskušal pretepsti.

super size me

This is how I feel today......nagajivo obilna, obkrožena z bitji, s katerimi lahko komuniciram le telepatsko. Čeprav nisem fizično razbohotena.......se včasih počutim gromozansko razširjena okoli svojega okostja. Mislim da danes le zrak preneša mojo veličino.

away

Če bi bila danes dovolj prisebna......bi zbežala v nasprotno smer...pustila vso lastnino, ki je vedno bolj podobna betonu okrog mojih stopalc.....in stekla stran od nore civilizacije. Predolgo me že ni pobožal odmik in domišljija počasi hira v moji glavi.
Brez kisika se tudi ribe utopijo.

fastforward

Iz tira me mečejo uslužbenci sistema.....udirajo v moj dom in od mene zahtevejo nemogoče reči. V glavi mi piska in ne vem več kje je moja pot.....šla bom na posvet k čarovnici, ki ve da me v sanjah varuje kraljica....predaja mi luč, da bom znala svetiti tudi tistim, ki se le še utapljajo.
Izstopim lahko le tako, da odprem vrata in naredim korak.

mrrrrrrrrk

Še malo....pa bo brenčanje utihnilo in se bodo misli malo naspale. Luna bo počasi minevala in s sabo vzela renčanje in cukanje......mogoče bo izza njenega usahlega trebuščka spet pokukala neprepirljiva ljubezen in se bo v moje kosti naselila brezsmiselna sreča.

ugrabitev

Danes sta me ugrabila čarobna bitjeca in mi cel dan negovala dušo. Začarana od razkošja se odpravljam v nočne blodnje.

...

Utapljam se med sončevim in luninim mrkom.......čakam, da popustijo nihanja. Rahlo me tolaži misel, da nisem edina, ki se duši od premetavanja iz ene skrajnosti v drugo.........a vseeno ne pomaga. Ničesar ne razreši....ne ublaži intenzivnosti.
V sanjah bivam v svetu mrtvih in tolažim objokano princesko, ki je ostala tu.......v budnosti se le prebijam skozi čas.

brrrrr

Nekaj severnega si je danes močno zaželelo ogledati moje kosti od blizu. Pustilo je tak hlad, da že cel večer drgetam. Prve popoldanske sence so me prepodile iz ulic in me prisilile v koristno delo. V kuhinji se nabira prah, meni pa kruli v želodcu...

friction

Ko ga telo pripelje tako blizu, da me njegov vonj ne premika le nezavedno...ampak zleze vame, kot da je samosvoje bitje..........se moja koža spremeni v elektriko.......takšno, ki se ustvari kadar se drug ob drugega drgneta dva žameta. Trenje mi naslika barve pred oči in cel svet obmolkne. Vse je osladno brezčasno, kot da v tem svetu ure niso dovoljene.....besede izgubijo svojo obvezo in ostane le prhutanje v vakuumu.
Telesna bahavost ni več arogantna in poželjenje se čudi......ker ga ljudje običajno razumejo drugače. Midva pa si želiva le, da bi se spremenila v naplavljen kamen, v katerega bi bil vklesan trenutek...ko se najina popka poljubljata....in si lasje šepetajo neumnosti.
Svet bo slej ko prej utrudil ljubezen in sladkosnedni čas bo zmazal tudi ta trenutek.

imitacija življenja

Danes sem se ujela v lastni odraslosti.........kljub temu, da se je otepam že celo večnost. Prežala je name za grmom, se mi pognala za vrat in mi grobo ozavestila trenutek, v katerem sem se znašla nepripravljena. Srečanje me je tako izčrpalo, da že tri ure okrevam......pa še ni vidnih rezultatov.
Kako lepo bi se bilo predajati ščipanju malih morskih bitij in si zvečer iz telesa praskati svežo ožganost.....nekje daleč stran...kjer jaz nisem jaz.

too soon

Dnevi so vedno bolj izmuzljivi, kot da mi hoče življenje pobegniti izpod pljuč. Vseeno nimam občutka prevelikega doživetja...vse je bolj ali manj enako...dogodki se vrtijo v krogu....ljudje ponavljajo. Prezgodnje sonce povzroča kvečjemu nemo tesnobo, ne olajšanja. Kot predčasni porod....pusti te trepetajočega v misli na prihodnost. Vseskozi obstaja občutek, da še ni pravi čas za vse to. Svet bi moral biti bel.....da se spočije....

I wish

Pretočila bi se v popolnoma drugo obliko...se razpotegnila čez strehe in skrila sram nedolžnih umetnikov pred ostrino nerazgledanih množic. V spanec bi potunkala nespeče prste in poljubila razjokane veke iz katerih teče le še zrak. Skuhala bi napoj sreče in ga sebično zadržala zase. Prečistila bi reko in vanjo naselila tropske ribice, da bi bile ulice bolj mile in ljudje manj jezikavi. Zaprla bi egoistične pijavke in pretepla vse, ki so ujeti v lastno krivdo. Začenjam pri sebi....prva klofuta je že padla...many more will follow...

vikend

Po tem, ko se je moje telo napol uravnovesilo, sem se prepustila družabnosti in se......grdo spekla. Noč se je končala s premočeno rjuho in mirom v srcu. Za ostale je bilo veliko bolj usodno. Imam pač angela varuha.
Danes pa so me obiskale vilinske veverice in napadla rjava divja prašička. Šele v zrcalu sem se zavedla, kako me je to spremenilo.

pokvarjena

Razdvojenost v glavi je preklala moje telo na pol. Desna stran je zbolela......leva je vse skupaj ignorirala in izzivala mimoidoče.....bila je absolutno brez kontrole in je kar izblebetala vse, kar se ji je porajalo v njeni nepremišljeni strani možganov.
Postala sem tehtnica brez kontra-uteži. In vse se je prevesilo na eno stran...tisto, ki ni očarljiva. In seveda sem naletela na popolno otroško ne.....razumevanje.

n

Kako nepremišljeno se je vrnil beli oblak in me prepodil nazaj med stene.....pa tako lahkotna sem že bila. Zdaj pa ždim stlačena in polna pretežkih pomislekov.....z osebnostjo, ki je že davno prerasla situacijo v katero sem pripeta. Sama sebi nikakor ne morem uiti.....it is time to break down the walls....

.

Danes rabim ljubezen...in pravkar je prišla domov.

I want more

Skoraj sem se utekočinila ponoči.....udom ni bilo konca......sklepi so živeli po svoje. Tja in nazaj sem poletela v pravljični družbi in se spraševala same lepe reči.
Spanec me še ni našel in v glavi se dogaja prava zmeda....prijetna zmeda....

dance with me

Po predolgi abstinenci grem danes brusit pete in premigat hrbtenico......s svojo plesno družinico......mmmmmmmmmm
To bi me moralo pahniti nazaj v zaljubljenost.....v življenje....vase..

mess

Že dva dni se utapljam v polovični resničnosti.....odnaša me v sanje, kjer počnem nenavadne reči z nenavadnimi ljudmi in bitji......potem me ugrabi dan z vsemi vprašanji, ki nikoli nimajo odgovorov..vsaj zame ne. In tako leti mimo moje majhno življenje, v katerega že dolgo ni zašel krohot. Izogibam se mamljive trgovinice, ki ždi blizu mojega doma in se raje sprehajam po nabrežju reke. Čakam na večer, ko je varno zaspati in upam, da me ne bo zopet prebudilo okrutno prezgodnje jutro.

not now

Rada bi se prepletala z nečim božanskim....začutila rahlo nazobčeno kožo in pustila parajočemu zobovju, da me raztrga na stotisoč delov.....nato pa odvrgla možgane v najbližji smetnjak in se pretvarjala, da sem danes pametna.......se izvila nujnosti in strogohotnim skušnjavam.....izhlapela......po....časi....

migracija ljubezni

Ranjene zveri napadajo takrat, ko niso pripravljene na obrambo. In ko se srečata dve enaki....je posledica pogubna. Odprte rane ne znajo najti utehe niti v objemu najzelenejših zelišč. Pozdravi jih mogoče le nežno predajanje v tujih vesoljih. Ampak dvomim, da obstaja način potovanja, ki me bo popeljal tja. Zadnja kresnička je odletela....in me pustila na sovražnih tleh.

hunsee

A very special creature was born 35 years ago.
I love you.

spokojni nemir

Svet me kliče naj se mu pridružim....mene pa še vedno mika oklepanje sanj....tam srečam trope hrtov, ki se selijo po pašnikih...na razbeljeni cesti pečene rakce in skrivnostne morilce lepih duš. Mika me obljuba zgodnje pomladi, a se resnobno oddaljujem od sreče, ker bi bilo razočaranje preveč kruto. Čaka me še mnogo z meglo zasičenih dni in hipnotičnih noči, preden bo zlato padalo iz neba cel čas....in se bodo nasmehi vrnili na obraze občutljivih.
Tisti oblaki, ki imajo na hrbtih pripeta krila, se še niso naučili leteti.

kraljične in razbojniki

Jupiter se je ugnezdil v moje kraljestvo in se bohoti v svoji čistosrčnosti. Vsak dan me poljublja na srce in obvezuje na pol zaceljene rane, ki so jih pustili ostali obiskovalci. Pravljična bitja v moji bližini prevzemajo najočarljivejše oblike in nepričakovana telesa. Je bilo res vse to ves čas prisotno, pa mi mrena na umu ni dopustila, da bi spregledala? Mogoče takrat ne bi prenesla te lepote......mogoče se ne bi znala družiti z njo.

hm

Kot bi ravno izstopila iz letala po 36 urni vožnji in se znašla v popolnoma tujem časovnem pasu. Brez orientacije in jasnega razuma. Čudim se, zakaj se mali otroci umikajo mimoidočim sredi noči...nakar me kazalci hitro okregajo, saj je le pozno popoldne. Vrti se mi in piska v ušesih. Zadeta sem od spoznanja, da dnevi pozimi sploh niso tako kratki.

body snatchers

Sumim, da je ponoči moje telo prevzelo neko drugo bitje. Simptomi so grozljivi.....popolnoma spočita sem se zbudila (pre)zgodaj zjutraj, moja razvajena usta se že celo jutro neramno smejijo (kljub temu, da se nisem predajala telesnim užitkom), opravila sem že vse grozljive opravke, ki sem jih odlašala zadnjih 6 mesecev......višek pa je nemirna želja po delu.
This is not me.
Postnovoletno samodisivanje je očitno dobilo človeško obliko.....no ja, tudi Ostržek je postal čisto pravi fantek.....mogoče sem pa jaz postala čisto prava Nina.

nočne blodnje

Kako potuhnjeno so se dnevi končali brez moje prisotnosti. Pretepala sem se z meglo, se poskušala skriti pred sabo.....pa me je danes ponoči zasačilo vse potlačeno....mi pljunilo v obraz, me spravilo v jok in nato v maničen smeh. Sledilo je zatišje in v tistem trenutku se je v meni zbudila najracionalnejša od vseh. Me streznila in prisegla večno maščevanje, če se takoj ne zberem in začnem dihati v njenem ritmu. Kdo bi se lahko sploh uprl tako prefinjenemu ukazu?

Upam da ne bom obupala že jutri. Ker res sovražim zbujanje sredi noči in.....me zmede dan, čez katerega se pregrizem le zaradi kofeina.

Samopomilovanje ne pride več v poštev. Tako kot ne premočna treznost.

bipolarna zrelost

Tak bizaren optimizem me je prevzel. Neprepoznavna sem sama sebi........lahkotna in zasanjana na netemačen način. Mogoče sem bila taka kot otrok, le brez modrosti nekoga, ki je šel v pretemne globine za svojim krhkim telesom. Nestrta. Ljubeča.....do sebe za spremembo.
A na trenutke me vseeno za ušesi poliže čudna telesnost, ki je......kot bi bila iz prihodnosti......žensko poželjenje do nečesa, kar se še ni izrisalo v kako meni poznano obliko.
Hm.....

na drugo stran

Januar me je udaril po glavi, kot da je narejen iz betona. Verjetno je travma prejšnjega leta še pregloboko zajedena v mojo bit, da bi se mu kar naivno prepustila, naj me pelje naprej. Ampak saj......nazaj itak ne gre, ne?
Konec decembra je bil kot cirkus.....veliko energij....veliko samote...in ena sama ljubezen. Soočala sem se s sabo, se postavljala v prostor in na drugačen način spoznavala svojega princa. Preko pogovorov, ki jih nisem pričakovala....preko ljudi, katerih srca so se odprla na poseben način...preko sebe, ki sem vse skupaj z začudenjem in olajšanjem spremljala.
Potem pa doooolga noč.....spet v škorpijonu....tam moja vladavina vedno klone. In zjutraj me je izpod perja brcnil januarski skelet, ki me nasilno vleče tja, kamor si še ne želim.