četrtek, 3. september 2009

dpl

Dišim po jutru, ki me je polizalo s svojim mrzlim jezikom in me rešilo spanca. Svet vidim v barvi na pol gnile maline in telo trepeta pod težo minut, ki imajo dolžino sekund in težo dni. Še malo......pa bom mirna in moje besede ne bodo donele v praznem prostoru in se bodo misli prenehale kregati s srcem in bodo moje črke povezane v besede, ki so jih vzgojile moje emocije. In ne analitične knjige. In ne prežvečene teorije.