n

Kako nepremišljeno se je vrnil beli oblak in me prepodil nazaj med stene.....pa tako lahkotna sem že bila. Zdaj pa ždim stlačena in polna pretežkih pomislekov.....z osebnostjo, ki je že davno prerasla situacijo v katero sem pripeta. Sama sebi nikakor ne morem uiti.....it is time to break down the walls....

.

Danes rabim ljubezen...in pravkar je prišla domov.

I want more

Skoraj sem se utekočinila ponoči.....udom ni bilo konca......sklepi so živeli po svoje. Tja in nazaj sem poletela v pravljični družbi in se spraševala same lepe reči.
Spanec me še ni našel in v glavi se dogaja prava zmeda....prijetna zmeda....

dance with me

Po predolgi abstinenci grem danes brusit pete in premigat hrbtenico......s svojo plesno družinico......mmmmmmmmmm
To bi me moralo pahniti nazaj v zaljubljenost.....v življenje....vase..

mess

Že dva dni se utapljam v polovični resničnosti.....odnaša me v sanje, kjer počnem nenavadne reči z nenavadnimi ljudmi in bitji......potem me ugrabi dan z vsemi vprašanji, ki nikoli nimajo odgovorov..vsaj zame ne. In tako leti mimo moje majhno življenje, v katerega že dolgo ni zašel krohot. Izogibam se mamljive trgovinice, ki ždi blizu mojega doma in se raje sprehajam po nabrežju reke. Čakam na večer, ko je varno zaspati in upam, da me ne bo zopet prebudilo okrutno prezgodnje jutro.

not now

Rada bi se prepletala z nečim božanskim....začutila rahlo nazobčeno kožo in pustila parajočemu zobovju, da me raztrga na stotisoč delov.....nato pa odvrgla možgane v najbližji smetnjak in se pretvarjala, da sem danes pametna.......se izvila nujnosti in strogohotnim skušnjavam.....izhlapela......po....časi....

migracija ljubezni

Ranjene zveri napadajo takrat, ko niso pripravljene na obrambo. In ko se srečata dve enaki....je posledica pogubna. Odprte rane ne znajo najti utehe niti v objemu najzelenejših zelišč. Pozdravi jih mogoče le nežno predajanje v tujih vesoljih. Ampak dvomim, da obstaja način potovanja, ki me bo popeljal tja. Zadnja kresnička je odletela....in me pustila na sovražnih tleh.

hunsee

A very special creature was born 35 years ago.
I love you.

spokojni nemir

Svet me kliče naj se mu pridružim....mene pa še vedno mika oklepanje sanj....tam srečam trope hrtov, ki se selijo po pašnikih...na razbeljeni cesti pečene rakce in skrivnostne morilce lepih duš. Mika me obljuba zgodnje pomladi, a se resnobno oddaljujem od sreče, ker bi bilo razočaranje preveč kruto. Čaka me še mnogo z meglo zasičenih dni in hipnotičnih noči, preden bo zlato padalo iz neba cel čas....in se bodo nasmehi vrnili na obraze občutljivih.
Tisti oblaki, ki imajo na hrbtih pripeta krila, se še niso naučili leteti.

kraljične in razbojniki

Jupiter se je ugnezdil v moje kraljestvo in se bohoti v svoji čistosrčnosti. Vsak dan me poljublja na srce in obvezuje na pol zaceljene rane, ki so jih pustili ostali obiskovalci. Pravljična bitja v moji bližini prevzemajo najočarljivejše oblike in nepričakovana telesa. Je bilo res vse to ves čas prisotno, pa mi mrena na umu ni dopustila, da bi spregledala? Mogoče takrat ne bi prenesla te lepote......mogoče se ne bi znala družiti z njo.

hm

Kot bi ravno izstopila iz letala po 36 urni vožnji in se znašla v popolnoma tujem časovnem pasu. Brez orientacije in jasnega razuma. Čudim se, zakaj se mali otroci umikajo mimoidočim sredi noči...nakar me kazalci hitro okregajo, saj je le pozno popoldne. Vrti se mi in piska v ušesih. Zadeta sem od spoznanja, da dnevi pozimi sploh niso tako kratki.

body snatchers

Sumim, da je ponoči moje telo prevzelo neko drugo bitje. Simptomi so grozljivi.....popolnoma spočita sem se zbudila (pre)zgodaj zjutraj, moja razvajena usta se že celo jutro neramno smejijo (kljub temu, da se nisem predajala telesnim užitkom), opravila sem že vse grozljive opravke, ki sem jih odlašala zadnjih 6 mesecev......višek pa je nemirna želja po delu.
This is not me.
Postnovoletno samodisivanje je očitno dobilo človeško obliko.....no ja, tudi Ostržek je postal čisto pravi fantek.....mogoče sem pa jaz postala čisto prava Nina.

nočne blodnje

Kako potuhnjeno so se dnevi končali brez moje prisotnosti. Pretepala sem se z meglo, se poskušala skriti pred sabo.....pa me je danes ponoči zasačilo vse potlačeno....mi pljunilo v obraz, me spravilo v jok in nato v maničen smeh. Sledilo je zatišje in v tistem trenutku se je v meni zbudila najracionalnejša od vseh. Me streznila in prisegla večno maščevanje, če se takoj ne zberem in začnem dihati v njenem ritmu. Kdo bi se lahko sploh uprl tako prefinjenemu ukazu?

Upam da ne bom obupala že jutri. Ker res sovražim zbujanje sredi noči in.....me zmede dan, čez katerega se pregrizem le zaradi kofeina.

Samopomilovanje ne pride več v poštev. Tako kot ne premočna treznost.

bipolarna zrelost

Tak bizaren optimizem me je prevzel. Neprepoznavna sem sama sebi........lahkotna in zasanjana na netemačen način. Mogoče sem bila taka kot otrok, le brez modrosti nekoga, ki je šel v pretemne globine za svojim krhkim telesom. Nestrta. Ljubeča.....do sebe za spremembo.
A na trenutke me vseeno za ušesi poliže čudna telesnost, ki je......kot bi bila iz prihodnosti......žensko poželjenje do nečesa, kar se še ni izrisalo v kako meni poznano obliko.
Hm.....

na drugo stran

Januar me je udaril po glavi, kot da je narejen iz betona. Verjetno je travma prejšnjega leta še pregloboko zajedena v mojo bit, da bi se mu kar naivno prepustila, naj me pelje naprej. Ampak saj......nazaj itak ne gre, ne?
Konec decembra je bil kot cirkus.....veliko energij....veliko samote...in ena sama ljubezen. Soočala sem se s sabo, se postavljala v prostor in na drugačen način spoznavala svojega princa. Preko pogovorov, ki jih nisem pričakovala....preko ljudi, katerih srca so se odprla na poseben način...preko sebe, ki sem vse skupaj z začudenjem in olajšanjem spremljala.
Potem pa doooolga noč.....spet v škorpijonu....tam moja vladavina vedno klone. In zjutraj me je izpod perja brcnil januarski skelet, ki me nasilno vleče tja, kamor si še ne želim.