Veter zbuja v meni nostalgijo in mi izostri pogled nazaj. Z večjo samozavestjo sem sposobna preučevati svojo krhkost, ki je bila do zdaj izpostavljena mnogim trenutkom nekontroliranega vdajanja raznim temnim princem...jim pustila, da načnejo moje že od rojstva krvaveče srce...zadrževala v sebi željo po prevladi nad moško energijo. Nikoli si nisem upala do konca predati moški kosmatosti, da me ponese v uničenje...in si s tem prikrajšala marsikateri trenutek naslade.Mladostna nadutost s seboj odnese tudi moralne zadržke. Jih brez pomisleka izbriše iz glave....mi omogoča lažje oprijemanje navidezne konkretnosti. Mi vzbuja lažen občutek stvarnosti.
Zakaj še nimam svojega portreta......mu težim dneve in noči....v odgovor pa dobim le odsoten nasmešek.....mogoče pozimi, ko bo zaspalo vse, razen najine domišljije. Takrat se bo moj ego napajal v čarobni podobi tistega, kar bi morala biti....
Ni komentarjev:
Objavite komentar