nedelja, 31. oktober 2010

no names, please

Ko ga je telo pripeljalo tako blizu, da me njegov vonj ni premikal le nezavedno...ampak je zlezel vame, kot da je samosvoje bitje..........se je moja koža spremenila v elektriko.......takšno, ki se ustvari kadar se drug ob drugega drgneta dva žameta. Tudi po letih najinega ljubljenja, me je prva penetracija vedno znova dvignila nad telo. Trenje mi je naslikalo barve pred oči in cel svet je obmolknil. Vse je bilo osladno brezčasno, kot da v tem svetu ure niso dovoljene.....besede so izgubile svojo obvezo in ostalo je le prhutanje v vakuumu.
Včasih sva zjutraj priplesala iz podzemlja vsa prepotena in napolnjena s tujimi mislimi, spustila vodo čez telesa in se skotalila med rjuhe. Sonce se je počasi dvigovalo, a sva ignorirala dejstvo, da je že nov dan, čeprav se prejšnji še ni zaključil. Ta jutra so se prevešala v dneve in noči, najine poti pa iz postelje do hladilnika, kopalnice in nazaj. V kotu male sobe se je zgodil cel preobrat, od ljubljenja in vulgarnosti, do počitka in nežne zaljubljenosti. Vmes sva verbalno reševala svet in otroške travme, izmenjavala zgodbe o prvih zaljubljenostih in se tiho sporazumela, da bo najina strast večna.

Ponedeljek se je vedno zdel krut, saj so njegovi prvi utrinki svetlobe očitajoče razkrili podočnjake, madeže na posteljnini, prazne škatle pizze in poln pepelnik. Telefoni so se prebudili in naju spodili nazaj v realnost in meglo, midva sva pa cel teden plesala med opravki z nasmeškom na ustnicah in slastnim vonjem med stegni.

A je svet počasi utrudil najino ljubezen in sladkosnedni čas zmazal tudi te trenutke. Vsakdanje življenje ni več prinašalo slasti med naju, zato sva večkrat zaspala obrnjena s hrbti drug proti drugem, kot pa prepletena v eno bitje. Včasih so celo meni zadišala mednožja drugih moških, ki so me vedno bolj vneto obiskovali v sanjah, kjer prešuštvo ni resnično in se vse nevarne, prepovedane stvari spremenijo v sprejemljivo dogajanje. Namišljena nočna potepanja kmalu niso več zadostila mojih želja, zato je napočil čas, da jih prenesem v resničnost, z njimi pa nov val strasti med svoje noge.

Zadnje čase oprezam po ulicah za dišečimi utripi in se zbujam z nasmeškom na ustnicah. Vonj po zimi je prepleten z občutkom navdušenja, ko po dolgem času odvijaš volno iz neznanega telesa, ter se prepuščaš dotikanju kože, ki čuti še bolj močno po tem, ko je bila tako dolgo prikrajšana iskrene nežnosti.

četrtek, 7. oktober 2010

.

you were never mine to keep.