predmestni uporniki

Premnogokrat otrpli hrošči so odvrgli krila in oklepe....napotili so se proti mrežam polnim krvosesnih pajkov in se v daljavi spodbujali z bojnimi kriki.
Ko je sonce padlo iz neba in se je luna počasi pretegnila izza oblakov, so splezali po grmičevju navzgor in nepripravljenim pletilcem prerezali vratove. Listi so bili do zore že popolnoma prekriti s smrdečo želatino in hrošči so se zmagoslavno zvalili na hrbte.....od razburjenja so jim zasvetile riti in zrasle nove tipalke.
Pokol se je po nekaj dneh razdišal, hroščki pa še vedno nimajo potomcev.

*

Preden se podam med valove....hočem izvedeti kje so skrita zlomljena krila nedonošenih metuljev in kdo je zadavil poslednjo mitološko ptico. Pljunila bom vsakega, ki me bo pocukal za lase in v svojem namišljenem vrtu posadila zelene cvetlice.
Naučila se bom krotiti hobotnice in objela prvega orjaškega lignja, ki me bo poskušal pretepsti.

super size me

This is how I feel today......nagajivo obilna, obkrožena z bitji, s katerimi lahko komuniciram le telepatsko. Čeprav nisem fizično razbohotena.......se včasih počutim gromozansko razširjena okoli svojega okostja. Mislim da danes le zrak preneša mojo veličino.

away

Če bi bila danes dovolj prisebna......bi zbežala v nasprotno smer...pustila vso lastnino, ki je vedno bolj podobna betonu okrog mojih stopalc.....in stekla stran od nore civilizacije. Predolgo me že ni pobožal odmik in domišljija počasi hira v moji glavi.
Brez kisika se tudi ribe utopijo.

fastforward

Iz tira me mečejo uslužbenci sistema.....udirajo v moj dom in od mene zahtevejo nemogoče reči. V glavi mi piska in ne vem več kje je moja pot.....šla bom na posvet k čarovnici, ki ve da me v sanjah varuje kraljica....predaja mi luč, da bom znala svetiti tudi tistim, ki se le še utapljajo.
Izstopim lahko le tako, da odprem vrata in naredim korak.

mrrrrrrrrk

Še malo....pa bo brenčanje utihnilo in se bodo misli malo naspale. Luna bo počasi minevala in s sabo vzela renčanje in cukanje......mogoče bo izza njenega usahlega trebuščka spet pokukala neprepirljiva ljubezen in se bo v moje kosti naselila brezsmiselna sreča.

ugrabitev

Danes sta me ugrabila čarobna bitjeca in mi cel dan negovala dušo. Začarana od razkošja se odpravljam v nočne blodnje.

...

Utapljam se med sončevim in luninim mrkom.......čakam, da popustijo nihanja. Rahlo me tolaži misel, da nisem edina, ki se duši od premetavanja iz ene skrajnosti v drugo.........a vseeno ne pomaga. Ničesar ne razreši....ne ublaži intenzivnosti.
V sanjah bivam v svetu mrtvih in tolažim objokano princesko, ki je ostala tu.......v budnosti se le prebijam skozi čas.

brrrrr

Nekaj severnega si je danes močno zaželelo ogledati moje kosti od blizu. Pustilo je tak hlad, da že cel večer drgetam. Prve popoldanske sence so me prepodile iz ulic in me prisilile v koristno delo. V kuhinji se nabira prah, meni pa kruli v želodcu...

friction

Ko ga telo pripelje tako blizu, da me njegov vonj ne premika le nezavedno...ampak zleze vame, kot da je samosvoje bitje..........se moja koža spremeni v elektriko.......takšno, ki se ustvari kadar se drug ob drugega drgneta dva žameta. Trenje mi naslika barve pred oči in cel svet obmolkne. Vse je osladno brezčasno, kot da v tem svetu ure niso dovoljene.....besede izgubijo svojo obvezo in ostane le prhutanje v vakuumu.
Telesna bahavost ni več arogantna in poželjenje se čudi......ker ga ljudje običajno razumejo drugače. Midva pa si želiva le, da bi se spremenila v naplavljen kamen, v katerega bi bil vklesan trenutek...ko se najina popka poljubljata....in si lasje šepetajo neumnosti.
Svet bo slej ko prej utrudil ljubezen in sladkosnedni čas bo zmazal tudi ta trenutek.

imitacija življenja

Danes sem se ujela v lastni odraslosti.........kljub temu, da se je otepam že celo večnost. Prežala je name za grmom, se mi pognala za vrat in mi grobo ozavestila trenutek, v katerem sem se znašla nepripravljena. Srečanje me je tako izčrpalo, da že tri ure okrevam......pa še ni vidnih rezultatov.
Kako lepo bi se bilo predajati ščipanju malih morskih bitij in si zvečer iz telesa praskati svežo ožganost.....nekje daleč stran...kjer jaz nisem jaz.

too soon

Dnevi so vedno bolj izmuzljivi, kot da mi hoče življenje pobegniti izpod pljuč. Vseeno nimam občutka prevelikega doživetja...vse je bolj ali manj enako...dogodki se vrtijo v krogu....ljudje ponavljajo. Prezgodnje sonce povzroča kvečjemu nemo tesnobo, ne olajšanja. Kot predčasni porod....pusti te trepetajočega v misli na prihodnost. Vseskozi obstaja občutek, da še ni pravi čas za vse to. Svet bi moral biti bel.....da se spočije....

I wish

Pretočila bi se v popolnoma drugo obliko...se razpotegnila čez strehe in skrila sram nedolžnih umetnikov pred ostrino nerazgledanih množic. V spanec bi potunkala nespeče prste in poljubila razjokane veke iz katerih teče le še zrak. Skuhala bi napoj sreče in ga sebično zadržala zase. Prečistila bi reko in vanjo naselila tropske ribice, da bi bile ulice bolj mile in ljudje manj jezikavi. Zaprla bi egoistične pijavke in pretepla vse, ki so ujeti v lastno krivdo. Začenjam pri sebi....prva klofuta je že padla...many more will follow...

vikend

Po tem, ko se je moje telo napol uravnovesilo, sem se prepustila družabnosti in se......grdo spekla. Noč se je končala s premočeno rjuho in mirom v srcu. Za ostale je bilo veliko bolj usodno. Imam pač angela varuha.
Danes pa so me obiskale vilinske veverice in napadla rjava divja prašička. Šele v zrcalu sem se zavedla, kako me je to spremenilo.

pokvarjena

Razdvojenost v glavi je preklala moje telo na pol. Desna stran je zbolela......leva je vse skupaj ignorirala in izzivala mimoidoče.....bila je absolutno brez kontrole in je kar izblebetala vse, kar se ji je porajalo v njeni nepremišljeni strani možganov.
Postala sem tehtnica brez kontra-uteži. In vse se je prevesilo na eno stran...tisto, ki ni očarljiva. In seveda sem naletela na popolno otroško ne.....razumevanje.