torek, 12. februar 2008

friction

Ko ga telo pripelje tako blizu, da me njegov vonj ne premika le nezavedno...ampak zleze vame, kot da je samosvoje bitje..........se moja koža spremeni v elektriko.......takšno, ki se ustvari kadar se drug ob drugega drgneta dva žameta. Trenje mi naslika barve pred oči in cel svet obmolkne. Vse je osladno brezčasno, kot da v tem svetu ure niso dovoljene.....besede izgubijo svojo obvezo in ostane le prhutanje v vakuumu.
Telesna bahavost ni več arogantna in poželjenje se čudi......ker ga ljudje običajno razumejo drugače. Midva pa si želiva le, da bi se spremenila v naplavljen kamen, v katerega bi bil vklesan trenutek...ko se najina popka poljubljata....in si lasje šepetajo neumnosti.
Svet bo slej ko prej utrudil ljubezen in sladkosnedni čas bo zmazal tudi ta trenutek.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

aaaa, super... res zanimivo opisuješ stvari...

evil nina pravi ...

hvala...to je zaradi moje muze