Premnogokrat otrpli hrošči so odvrgli krila in oklepe....napotili so se proti mrežam polnim krvosesnih pajkov in se v daljavi spodbujali z bojnimi kriki.
Ko je sonce padlo iz neba in se je luna počasi pretegnila izza oblakov, so splezali po grmičevju navzgor in nepripravljenim pletilcem prerezali vratove. Listi so bili do zore že popolnoma prekriti s smrdečo želatino in hrošči so se zmagoslavno zvalili na hrbte.....od razburjenja so jim zasvetile riti in zrasle nove tipalke.
Pokol se je po nekaj dneh razdišal, hroščki pa še vedno nimajo potomcev.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar