Utapljam se med sončevim in luninim mrkom.......čakam, da popustijo nihanja. Rahlo me tolaži misel, da nisem edina, ki se duši od premetavanja iz ene skrajnosti v drugo.........a vseeno ne pomaga. Ničesar ne razreši....ne ublaži intenzivnosti.
V sanjah bivam v svetu mrtvih in tolažim objokano princesko, ki je ostala tu.......v budnosti se le prebijam skozi čas.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar