ponedeljek, 26. oktober 2009

wait

Stop me if you can in my intention to demolish all emotions.
I never stopped standing, resentful within, among these careless moments of pure existence....even the rotation of planets ceases to move me from the stubborn point I stand in. But hell is trying to let loose somewhere deep....the one with the devil and fires and everything.
One more breath and I'm on my way.

petek, 16. oktober 2009

I

Wrap me round your head and forget I was ever something less than my own.

četrtek, 03. september 2009

dpl

Dišim po jutru, ki me je polizalo s svojim mrzlim jezikom in me rešilo spanca. Svet vidim v barvi na pol gnile maline in telo trepeta pod težo minut, ki imajo dolžino sekund in težo dni. Še malo......pa bom mirna in moje besede ne bodo donele v praznem prostoru in se bodo misli prenehale kregati s srcem in bodo moje črke povezane v besede, ki so jih vzgojile moje emocije. In ne analitične knjige. In ne prežvečene teorije.

ponedeljek, 31. avgust 2009

melt me into oblivion

...bite my lips until they bleed....
....bite my heart until it sings....
..bite my tongue before I say too much..

četrtek, 13. avgust 2009

cat people

Občasno se ujamem v dihanje brez ritma.....prehajam iz enega zavedanja v drugega in oprezam za poznanim vonjem. Zaspane misli se skrivajo pod odejo in spuščajo čudne zvoke, ki jih ne znam..ne zmorem prevesti v očem razumljive slike. Koža že spreminja vonj, ker se ne dotika ničesar....pušča da gre poletje mimo nje, kot da se je letni časi ne tičejo.
Mesto je spremenilo podobo...postalo poseljeno z drugimi jeziki in koraki drugačne hitrosti. Ni prostora za naju na tlakovcih.....izgubljava se med hladilnikom in posteljo. Ti z mavričnimi prsti in jaz z pordelimi lici. Mimobežne besede se izrekajo brez razmisleka...lepota bivanja je občasno prekinjena z nadležnimi telefonskimi klici.
Spet me mika, da bi se skrila...pa me ti tako lepo opominjaš zakaj zdaj ni čas za te neumnosti.

ponedeljek, 22. junij 2009

patetico

Mislila sem nate, ko sem se sama prebujala nad mestom.
Sanjala trenutek, ko sinhrono plavava med urami
in je vse nekako raztrgano, če nisva skupaj.

Mislila sem nate, ko sem se počasi stopila s spancem,
v družbi postane večerje in zadnjih kapljic čudne zeliščne mešanice.
Sanjala o tem, da se boš vrnil med najine stene,
prepoten od gibanja in pojeden od tujih ljudi.

Vse kar je pred tem in vse kar sledi
izgubi težo v trenutku ko vsak v svoji glavi skupaj grizeva noč
in je jutro še daleč,
večer pa že koraka proti svojemu zatonu.

sobota, 30. maj 2009

overflow

Vozim se v pozabo, misli pa neutrudno slikajo prizore o tem, kako sem se pustila prevzeti, kako sem bobnela v ritmu izginjajočih dni. Zamolčala sem si lastne skrivnosti in se pretvarjala, da se ne dogaja nič posebnega. Dolgo sem spala polovične sanje in bedela polovične dni....nič resničnega me ni čakalo, nič oprijemljivega me ni pogledalo v oči. Vsak trenutek je bil dolg za dva, a prazen, kot da se sploh ne bi zgodil...dokler se ljubezen ni spremenila iz energije v meso...iz mesa v tekočino...iz tekočine nazaj v na pol prazno bivanje.
In zdaj sem v razbeljenem vozilu, ki je le začasno zatočišče...prevoz do naslednje ničvredne sladkosti. Telo zmedeno išče kar mu je bilo odvzeto in noče nazaj v normalno stanje...razpoloženje se zateka k raztrgani biti....jaz pa puščam vodi, da odteka iz kože in s seboj odnaša zadnje sledi resničnosti.