undertow

Sonce riše meje civilizacije po mojem telesu, jaz si pa želim med pesek in valove, kjer ni tkanin in ljudi. Pustila bi mutiranim žuželkam, da me malo pogrizejo in se naslajala nad dominantimi tokovi. V mestu vlada prisila olikanosti......moja duša pa je divja. Voham nevihto, ki se plazi proti kotlini in čakam na strast da pride z njo.

lost in trans..tion

Zaželela sem si tišine....da bom bolj razločno slišala svoje misli. Telo se še vedno stresa od začaranega vetra...pese skrite v čokolado......ubesedene ljubezni in potuhnjenega pogrešanja. Nihče ne pozna paralelnosti mojega življenja, ki mi ugrablja lepe sanje in straši srce. Jaz pa vedno znova tečem v zlate objeme po svojo prisebnost.....in vedno znova jo med lastnimi rjuhami izgubim.

moja moja

Danes sem se prelivala v množici, kot da sem del reke....a vseeno edinstvena. V ušesih mi je odmevala alternativa in otožen glas me je vlekel daleč stran.....proč od mesta in telesa. Ujetost je le še slutnja stanja duha.....misli se počutijo svobodne....telo se ne zvija več v žalostni bolečini....kot da je dež dokončno izmil zimo iz mene in sonce izkalilo tisti del mene, ki mi je vedno znova všeč....brez nestrpnosti....brez strahu.....

pussycats

Bojevnica se je raznežila in zakorakala na novo. Ljubka bitja so me posrkala v svoje naročje in mi razkrila nov obraz......nikoli ni prepozno, da na novo spoznaš druge in sebe.....

the fool

....okopana v žarkih......prepotena in nič več prestrašena......bojevnik se prebuja.....strast preusmerja....jutri bo še lepše...

blodnje iznad streh

Včerajšnji polmrak mi je zameglil um in me posesal v samodestrukcijo. Tokrat je izvirala iz moje biti.....ne od zunaj. Zgrizla mi je srce in utekočinila pljuča, ki še vedno nasilno uhajajo iz mojega telesa........mi zasadila nagnito ravnodušnost med rebra in mirno zaspala v naročju. Name pa čakajo rutina...odgovornost...prijaznost...in ostale nove znanke, ki mi še vedno niso posebaj pri srcu. Ni časa za nesmisle in utapljanja...ni časa....ni mene...

wasted

Ponoči se okrog mene sprehaja strast.....mi razkazuje svoje telo, a ga vedno umakne, ko jo poskušam polizati. V sanjah mi kaže svojo moč.....zbujam se mastno nepotešena in zmedena......koža polzi po namišljenih ostankih slasti in hrepeni po nečem konkretnem. Ulice so oropane poželjenja, mimobežniki mi nikoli ne zadišijo in vedno bolj me vleče na drugo stran, kjer so dotiki manj škodljivi......

agorafobija

V zakotni ulici sem srečala svojo nedolžnost, ki me je le ošabno ošvrknila, pogledala stran in brez zadrege odkorakala naprej. Njena kratka prisotnost je prebudila napol mrtve spomine in davno pozabljene čute. Ustnice so se sumljivo navihale in obdale z rdečilom, pa jih ponos ni hotel razkazati množici naključnih turistov. Vse se je pomešalo...zdaj...takrat....nekoč...... ....želje...poželjenje...strah.....drhtenje. Telo je pregreto, pa se vseeno rahlo trese. Nočem še izpustiti utripa...nočem nazaj...nočem naprej, če bom tako sama. Ko mi je nazadnje tako trepetalo v trebuhu, je bila moja edina skrb, kako stlačiti rit v najljubše hlače......zdaj me skrbi, kako naj stlačim svoj značaj v ta svet, ki prav tako poka po šivih.
Zrak okoli mene si jemlje vse več prostora.....srce pa hoče le vztrajati.

pustota mojih dni

Sprenevedanje se je osramočeno umaknilo izza mojih vek........prepuščam se nemirom in ščemenju. Na drugi strani oblakov ni trobent in puhaste ravnodušnosti. Beton me še vedno tepe po prstih in mestne oaze so napolnjene z grotesknimi vsakdanjostmi. Ne da se pobegniti, ne da se skriti....ostaja le samovšečno soočanje, ki mi vedno znova opraska srce.
Na drugi strani sonca sem spoznala ironijo.......potisnila me je v histeričen krohot.....

plastična sreča

Vedno sem bila nekje.....obkrožena z modrino.....ob takem času. Tokrat sem prilepljena na beton z občutkom, da je nedelja že štiri dni. Nedelja brez strasti, brez pogledov, brez duše. Should I jump?