Včerajšnji polmrak mi je zameglil um in me posesal v samodestrukcijo. Tokrat je izvirala iz moje biti.....ne od zunaj. Zgrizla mi je srce in utekočinila pljuča, ki še vedno nasilno uhajajo iz mojega telesa........mi zasadila nagnito ravnodušnost med rebra in mirno zaspala v naročju. Name pa čakajo rutina...odgovornost...prijaznost...in ostale nove znanke, ki mi še vedno niso posebaj pri srcu. Ni časa za nesmisle in utapljanja...ni časa....ni mene...
nedelja, 11. maj 2008
blodnje iznad streh
Včerajšnji polmrak mi je zameglil um in me posesal v samodestrukcijo. Tokrat je izvirala iz moje biti.....ne od zunaj. Zgrizla mi je srce in utekočinila pljuča, ki še vedno nasilno uhajajo iz mojega telesa........mi zasadila nagnito ravnodušnost med rebra in mirno zaspala v naročju. Name pa čakajo rutina...odgovornost...prijaznost...in ostale nove znanke, ki mi še vedno niso posebaj pri srcu. Ni časa za nesmisle in utapljanja...ni časa....ni mene...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
nov dan pride in ti se prerodiš....spoznaš svoje sanje in spoznaš sebe..skozi trpljenje vidiš v gnečo stvari ki te obkrožajo...veter osvobodi te zlovešče misli, in svoboda pride...vsedeš se na kamen zapreš oči in tok te prevzame...končno si srečno nesrečna
@luka: :)
Objavite komentar