V roju srčnih utripov težko prepoznam tistega, ki bije z enako hitrostjo kot moj.......nekateri so varljivi...posnemajo utripe svojih žrtev, da jih lažje napadejo. V zimski tišini so bolj prepoznavni.....zato je takrat več čustvene hibernacije. Nočemo se prepustiti, ker lažje prepoznamo laž....Naivnost, ki jo prinese vročina se pozimi spremeni v kokon, ki čaka na nove žarke, da se bo lahko izvalil....spremenil v vir slabe vesti in moralnega obžalovanja.
Kaj pa če je tudi moje srce ena velika zlagana gmota? Nemogoče....me žgačka v ušesu....ker pozimi nikoli nisem sama.....
2 komentarja:
I'm back!!! ;D Joj, požiram tvoje besede, srkam jih kot čajček z medom, okusen je, mmmmm ;) le tako naprej!!!
That's my girl! :)
hvala Martica......se se vedno pretvarjam, da me nihče ne bere...sem lažje iskrena...hehe
Objavite komentar