Cel dan se je odvijal v polsnu, saj sem blodila naokrog že v nenormalno zgodnjih urah. Ko je sonce še spalo, sem šla v preteklost. Se sprehodila po mestu in poskušala ubežati navalom spominov, ki so renčali name na vsakem koraku. Kotički moje mladosti so dobili nove fasade, stoli v kafičih pa so ostali enako zguljeni. Ljudje še vedno zrejo v tla in starim znancem se je na oči prikradla alkoholična starost.
Ko sem se končno znašla doma, sem bila soočena s svojo temno stranjo....a se je moje srce osvobodilo razvajenih vrvi in zdi se mi, da zdaj vdihnem dvakrat več zraka kot prej.
Še mesec in pol, pa bo vse drugače.....mi šepetajo v uho že cel dan......naj jim verjamem?
3 komentarji:
Kaj res vsi težko čakamo konec tega leta? Se mi zdi da nas bo veliko takrat lažje zadihalo ... Nekaj čudnega je s sabo prinesel zrak leta 2007.
btw, všeč mi je kako postavljaš besede, sem si v živo predstavljala dekle sredi ljubljanskih ulic, ki beži pred preteklostjo :-) good job ...
ooooo hvala....
z letom 2007 je tako, da je bil v tem času saturn ujet v njemu sovraznemu levcku in je zdajle res ze hudo nestrpen....prehod v devico se zacenja in ko bo vanjo vstopil z vsemi obroci, nas bo razveseljeval in ne vec zalostil....
lepo, da si me tako lahko predstavljas, ampak za bolj avtenticno sliko me postavi v Nm...
Ok, Novo mesto torej :-)
Hvala za obrazložitev postavitve planetov, nikoli si nisem mislila, da bom to rekla, a komaj čakam, da saturn z vsemi svojimi obroči preide v devico in nas začenja razveseljevati :-) That sounded soooo wrong, LoL .. Ampak saj veš kaj mislim ;-)
Objavite komentar