četrtek, 10. januar 2008

hm

Kot bi ravno izstopila iz letala po 36 urni vožnji in se znašla v popolnoma tujem časovnem pasu. Brez orientacije in jasnega razuma. Čudim se, zakaj se mali otroci umikajo mimoidočim sredi noči...nakar me kazalci hitro okregajo, saj je le pozno popoldne. Vrti se mi in piska v ušesih. Zadeta sem od spoznanja, da dnevi pozimi sploh niso tako kratki.

Ni komentarjev: