Tak bizaren optimizem me je prevzel. Neprepoznavna sem sama sebi........lahkotna in zasanjana na netemačen način. Mogoče sem bila taka kot otrok, le brez modrosti nekoga, ki je šel v pretemne globine za svojim krhkim telesom. Nestrta. Ljubeča.....do sebe za spremembo.
A na trenutke me vseeno za ušesi poliže čudna telesnost, ki je......kot bi bila iz prihodnosti......žensko poželjenje do nečesa, kar se še ni izrisalo v kako meni poznano obliko.
Hm.....
četrtek, 3. januar 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar