četrtek, 3. januar 2008

bipolarna zrelost

Tak bizaren optimizem me je prevzel. Neprepoznavna sem sama sebi........lahkotna in zasanjana na netemačen način. Mogoče sem bila taka kot otrok, le brez modrosti nekoga, ki je šel v pretemne globine za svojim krhkim telesom. Nestrta. Ljubeča.....do sebe za spremembo.
A na trenutke me vseeno za ušesi poliže čudna telesnost, ki je......kot bi bila iz prihodnosti......žensko poželjenje do nečesa, kar se še ni izrisalo v kako meni poznano obliko.
Hm.....

Ni komentarjev: