nedelja, 1. junij 2008

valium

Razum mi ne dopušča upora proti sebi.....znašla sem se v svojem gnezdu s premajhno kožo in zavozlanim grlom......oči so izsušene in zdi se mi, kot da so solze zaspale nekje na dnu trebuha. Čudežni napoji se skrivajo v zatohlih omarah, mene pa opazuje nestrpna ura, ki me neusmiljeno sili v rutino. Luna spet na napačen način premika tekočine po mojem telesu in grize v spanec....utaplja srce.

1 komentar:

B E L A pravi ...

verjetno ne bomo izumili blažilca luninih krčev... lahko pa se naslednjič temeljito pripravimo....
but our dreams will still remain chaotically bizzare...