Razdvojenost v glavi je preklala moje telo na pol. Desna stran je zbolela......leva je vse skupaj ignorirala in izzivala mimoidoče.....bila je absolutno brez kontrole in je kar izblebetala vse, kar se ji je porajalo v njeni nepremišljeni strani možganov.
Postala sem tehtnica brez kontra-uteži. In vse se je prevesilo na eno stran...tisto, ki ni očarljiva. In seveda sem naletela na popolno otroško ne.....razumevanje.
sobota, 2. februar 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
jaz temu pravim ko cloveka pograbi neka cudna zalost...mogoce lahko temu recemo celo osamljenost...kaj pa vem...menda je cas za spremembe...vsi okoli mene to govorijo...sej ne vem, ce imajo prav, ali ce to govorijo tako zavzeto le zato, ker si sami zelijo sprememb in morajo to razglasat na veliki zvon...kaj pa vem...lep se imej ti....
Objavite komentar