sem

Tik preden izdih izpodrine vdih, se ji stvarstvo zatakne v grlu. Postopoma premaguje željo po zamerljivem ihtenju in preskakuje dneve z mislijo na resničnost, ki jo ujame nepripravljeno tik preden se zbudi. Zatilje je dodatno skodrano od napora spanca, prsni koš se le malo dviguje. Zelo plitko in s strahom izmenjuje zrak, zelo globoko opazuje pogled ljubezni. Stresa jo nepogum, močno začinjen s cinizmom in zatohlo radostjo. Skoraj vsak dan se napol zavestno postrga iz postelje in pridušeno spotakne nazaj v zaščitniško rutino. Poezija se je neopazno izmuznila iz njenega srca, brez nje pa ne zna prevajati življenja.