sreda, 19. marec 2008
nebo nad ljubljeno
Že dolgo se ne zbujam več s praznimi očmi.......brez strasti. Na trenutke se zdi, kot da se nič ni spremenilo.....saj podnevi še vedno lebdim med ljudmi in se smejim na drugačen način, ko stojim pred prodirajočimi očmi....neprepričana v svoje kretnje in ton glasu. Pa vendar iz popka prihaja čudna toplina, ki me zvečer utrujeno odnese v sanje in me zjutraj preda dnevu.......brez dvomov in analiz.....brez zlobe in grdih besed. Prepuščam se ljubezni in jo vračam...tistim, ki si to zares zaslužijo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
kako spodbudno, you are my hero I need a guiding star.
hvala erik....
Objavite komentar