ljubezni kradem srčnost in se prepuščam bežnim prebliskom norosti
na drugi strani betona name ne preži nič novega
a vseeno v meni ždi občutek da nekaj zamujam
ni prostora za ločila v mojih čudno izraženih blodnjah
ni prostora za strah v mojih očeh
pa vendar se vsak dan utekočini pod vekami in
počasi izgine v perju
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar