overflow

Vozim se v pozabo, misli pa neutrudno slikajo prizore o tem, kako sem se pustila prevzeti, kako sem bobnela v ritmu izginjajočih dni. Zamolčala sem si lastne skrivnosti in se pretvarjala, da se ne dogaja nič posebnega. Dolgo sem spala polovične sanje in bedela polovične dni....nič resničnega me ni čakalo, nič oprijemljivega me ni pogledalo v oči. Vsak trenutek je bil dolg za dva, a prazen, kot da se sploh ne bi zgodil...dokler se ljubezen ni spremenila iz energije v meso...iz mesa v tekočino...iz tekočine nazaj v na pol prazno bivanje.
In zdaj sem v razbeljenem vozilu, ki je le začasno zatočišče...prevoz do naslednje ničvredne sladkosti. Telo zmedeno išče kar mu je bilo odvzeto in noče nazaj v normalno stanje...razpoloženje se zateka k raztrgani biti....jaz pa puščam vodi, da odteka iz kože in s seboj odnaša zadnje sledi resničnosti.