Kako naj se konča dan, ki je že od jutra namenjen v propad? Želim si malo zlobe.....le grižljaj v kožo...občutek, da je vse na mestu. Navdih se kar ne neha muzati izpod prstov. Veselje počasi duši besede, ki toliko obetajo, a ne izžarijo v svoji lepoti.
Tema je padla...noč že skoraj tu....prsti pa prenašajo tuje misli v nam bolj razumljivo resnico.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar