mmmmmm

Ko se zatečem v pravljični brlog levje kraljice, vedno nosim svoje srce na dlani. Izpostavljeno in ranljivo......ker vem, da se mu tam ne bo pripetilo nič grdega. Podvržem ga kristalom in kalčkom....pa opojnim dišavam in čisti ljubezni. Včasih rahlo zardi, ko posluša besede, ki se valjajo naokrog. Včasih se sprašuje, če je res nadvse iskreno. Največkrat pa se le nežno zvije v klobčič in prede.....ker je sprejeto...ujeto v dragocenem trenutku nepazljivosti. Pri njej ga to ne plaši.